Zapisnik decembrskega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je razkril globoka razhajanja med guvernerji glede prihodnje smeri denarne politike Združenih držav Amerike. Člani odbora so se spopadali z nasprotujočimi si kazalniki, saj se država sooča z vztrajno inflacijo na eni strani ter očitnim slabljenjem trga dela na drugi. Čeprav je centralna banka kljub delitvam sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, zapisnik potrjuje, da znotraj institucije ni enotnega mnenja o hitrosti in obsegu nadaljnjih ukrepov. Negotovost na ameriških finančnih trgih se je po objavi zapisnika stopnjevala, kar je indeks Wall Street potisnilo v rdeče številke že tretji trgovalni dan zapored. Vlagatelji so se odzvali na mešane signale, ki kažejo, da Fed nima jasne konsenzualne strategije za leto 2026. Razkol znotraj banke je neposredna posledica pritiska med potrebo po stabilizaciji cen in zaščito zaposlenosti, kar vpliva na globalne kapitalske tokove in vrednost dolarja. Ta nestanovitnost odraža dolgotrajnejše procese prilagajanja ameriškega gospodarstva na post-pandemične inflacijske šoke in geopolitične napetosti.

Predsednica Federal Reserve Bank of San Francisco, Mary Daly, je izjavila, da morajo biti oblikovalci politik Federal Reserve odprti za nadaljnja znižanja obrestnih mer. Poudarila je, da se morajo varovati pred inflacijskimi tveganji, hkrati pa ne smejo prezreti možnosti povečanja produktivnosti in hitrejše neinflacijske rasti. Opozorila je tudi, da se je ravnovesje tveganj premaknilo, saj se je trg dela ohladil. Decembra se pričakuje zadnje srečanje Odbora za odprti trg (FOMC) v letu 2025, kjer se bo odločalo o morebitnem zadnjem znižanju obrestne mere.

Cene zlata so v zadnjem času močno narasle. Po podatkih Deutsche Bank je bilo zlato v tretjem četrtletju drugo najuspešnejše finančno sredstvo za srebrom. Cena zlata je dosegla rekordno vrednost že 13-krat. Rast cen je povezana z geopolitičnimi napetostmi in globalno gospodarsko negotovostjo, zaradi česar se vlagatelji obračajo k zlatu kot varno naložbo. Od nastopa Donalda Trumpa na položaj se je cena zlata povečala za 50 odstotkov, v oktobru 2025 pa za 10.000 rupijev, kar je 53-odstotno povečanje.

Svetovne delnice so rasle, sledile so rasti na Wall Streetu, ki si je opomogel po prodaji zaradi slabih podatkov o zaposlenosti v ZDA. Dobiček Saudi Aramco v drugem četrtletju je padel za 20 % zaradi nižjih cen nafte, kljub povečanju proizvodnje, skladno z dogovorom OPEC+.

Predsednik Trump je predstavil načrt za preoblikovanje Alcatraza v strogo varovan zapor, kar bi po ocenah uprave stalo 2 milijardi dolarjev. Trump si je prav tako prizadeval za povečanje števila agentov za priseljevanje in carinsko službo (ICE) za 10.000 in agentov mejne patrulje za 3.000, pri čemer je ministrstvo za domovinsko varnost že poročalo o napredku pri zaposlovanju. Medtem je guvernerka Kathy Hochul opozorila, da bi obsežni zvezni rezi lahko prikrajšali milijone prebivalcev New Yorka za ugodnosti na področju zdravstvenega varstva in pomoči pri hrani. V zvezi z gospodarstvom je bilo v uredniških pismih in anketah izpostavljeno, da bi višje plače spodbudile gospodarstvo in da večina Američanov meni, da bo republikanski davčni zakon pomagal bogatim in škodoval revnim. Poleg tega je predsednica Federal Reserve v San Franciscu, Mary Daly, predlagala dva reza obrestnih mer, medtem ko so se zapletli tudi postopki vračila študentskih posojil po odločitvi vrhovnega sodišča.

Predstavniki Evropske centralne banke so izpostavili, da finančni trgi jasno kažejo vpliv potez Feda. Ameriški senatorji so izrazili zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in morebitnega imenovanja novega predsednika Feda, ki bi bil bolj zvest predsedniku Trumpu kot ekonomskim načelom. Medtem je Mary Daly iz Feda podprla znižanje obrestnih mer, kar sovpada z željami Trumpove administracije.